​Po prihodu na Fakulteto za farmacijo UL leta 2002 se je posvetila raziskavam na področju farmakogenomike. Vzporedno je razvijala strategiji direktnega in indirektnega farmakogenomskega pristopa in se usmerila v proučevanje apoptozne celične smrti v imunskih celicah, s ciljem identificirati molekularne tarče, ki bi služile kot prva stopnja v sodobnem procesu raziskav novih zdravil. Delo njene raziskovalne skupine na področju farmakogenetike je doprineslo k napredku individualizacije terapije pri pacientih z akutno limfoblastno levkemijo. Rezultate razvoja je uspešno prenesla v Laboratorij za medicinko diagnostiko na Katedri za klinično biokemijo, ki nudi podporo kliničnim odločitvam za personalizirano zdravljenje s tiopurini.

 

Posebna odlika prof. dr. Irene Mlinarič-Raščan je njena sposobnost pridobivanja in izvedbe raziskovalnih projektov v domačih in mednarodnih konzorcijih ter mrežah. Je vodja nacionalnega infrastrukturnega program IC EATRIS NRRI/ESFRI na področju translacijskih raziskav. Kot vodja delovnega sklopa koordinira implementacijo digitalne preobrazbe evropske mreže EATRIS v okviru projekta EATRIS CONNECT (Horizon Europe). Je so-vodja projekta REMEDI4ALL (Horizon Europe), ki je namenjen iskanju novih indikacij za obstoječa zdravila na področjih onkologije, zdravljenja redkih bolezni in izbruhov infekcijskih bolezni. V projektu EATRIS-Plus H2020 s področja personaliziranega zdravljenja je bila vodja delovnega sklopa.

​​​​​​​

Kot vodja delovnega sklopa v projektu Erasmus+ ADVANCE je organizirala izobraževanja na temo razvoja, izdelave in uporabe zdravil za napredno zdravljenje. Leta 2018 je pridobila večmilijonski infrastrukturni projekt RI-SI EATRIS, ki je s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj omogočil nadgradnjo sodobne infrastrukture na UL FFA. Pri doseganju raziskovalnih ciljev sodeluje z raziskovalci iz UKC Ljubljana in medicinskih fakultet v Ljubljani, Bernu, Tel Avivu in Tartuju, iz partnerskih fakultet za farmacijo na Dunaju, v Bratislavi, v Uppsali in drugje. Je avtorica in soavtorica več kot 80 izvirnih znanstvenih člankov v revijah s faktorjem vpliva, dveh patentov in učbenikov ter številnih strokovnih člankov in povzetkov na znanstvenih konferencah. Njeno znanstveno delo je povzeto v več kot 2000 citatih.

 

Najpomembnejše zadnje znanstvene publikacije:

​

1. URBANČIČ, Dunja, JUKIČ, Marko, ŠMID, Alenka, GOBEC, Stanislav, JAZBEC, Janez, MLINARIČ-RAŠČAN, Irena. Thiopurine S-methyltransferase – An important intersection of drug-drug interactions in thiopurine treatment. Biomedicine & pharmacotherapy. 2025, DOI: 10.1016/j.biopha.2025.117893.

​

2. HITI, Luka, MARKOVIČ, Tijana, LAINŠČAK, Mitja, FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja, PAL, Emil, MLINARIČ-RAŠČAN, Irena. The immunopathogenesis of a cytokine storm : the key mechanisms underlying severe COVID-19. Cytokine & growth factor reviews. 2025, DOI: 10.1016/j.cytogfr.2024.12.003.

​

3. KARAS KUŽELIČKI, Nataša, ŠMID, Alenka, VIDMAR, Maša, KEK, Tina, EBERLINC, Andreja, GERŠAK, Borut, MAZIĆ, Uroš, MLINARIČ-RAŠČAN, Irena, GERŠAK, Ksenija. Higher incidence of common polymorphisms in the genes of folate and methionine cycles in children with orofacial clefs and congenital heart defects compared to their unaffected siblings. Birth defects research. 2024, DOI: 10.1002/bdr2.2408.

​

4. AVSEC, Damjan, ŠKRLJ MIKLAVČIČ, Marja, BURNIK, Tilen, KANDUŠER, Maša, BIZJAK, Maruša, PODGORNIK, Helena, MLINARIČ-RAŠČAN, Irena. Inhibition of p38 MAPK or immunoproteasome overcomes resistance of chronic lymphocytic leukemia cells to Bcl-2 antagonist venetoclax. Cell death & disease. 2022, DOI: 10.1038/s41419-022-05287-6.

​

5. PASHA, Flaka, URBANČIČ, Dunja, MAXHUNI, Rufadie, KRASNIQI, Shaip, GRAJÇEVCI UKA, Violeta, MLINARIČ-RAŠČAN, Irena. Prevalence and treatment outcomes of childhood acute lymphoblastic leukemia in Kosovo. Cancers. 2024, DOI: 10.3390/cancers16111988.

​

Poglavitni raziskovalni projekti po letih:

 

[2024-2027] EATRIS CONNECT, HE je projekt usmerjen v digitalno preobrazbo raziskovalne infrastrukture na področjih personaliziranega zdravljenja in razvoja zdravil v okviru raziskovalne mreže EATRIS. Prof. Mlinarič-Raščan je vodja delovnega sklopa.

​

[2022–2027] REMEDi4ALL HE je projekt pod vodstvom evropske infrastrukture za translacijsko medicino EATRIS in v sodelovanju s še 24 organizacijami s področij kliničnih in translacijskih raziskav ustvarja platformo za razvoj novih indikacij obstoječih zdravil za redke bolezni, raka in infekcijske bolezni.

​

[2020–2023] EATRIS-Plus je bil projekt H2020, ki je deloval na področju translacijskih raziskav v personalizirani medicini. Sestavljal ga je konzorcij 16 partnerjev, vključno z UL FFA. Prof. Mlinarič-Raščan je bila vodja delovnega sklopa »Izobraževanje«, v okviru katerega je organizirala izobraževanja s področja personaliziranega zdravljenja in sodelovanja med akademijo in industrijo.

​

[2019–2022] ADVANCE ERASMUS+ je bil projekt, ki je oblikoval podiplomsko izobraževanja s področja zdravil za napredno zdravljenje. Pri projektu je sodelovalo 6 partnerskih inštitucij. Prof. Mlinarič-Raščan je bila vodja delovnega sklopa.

 

[2018–2021] Razvoj raziskovalne infrastrukture EATRIS-TRI.si je infrastrukturni projekt, ki je bil financiran iz evropskih kohezijskih sredstev. Namen projekta je bil izboljšanje mednarodne konkurenčnosti translacijskih raziskav na področju biomedicine in razvoja zdravil v Sloveniji. Prof. Mlinarič-Raščan je bila vodja projekta.

​

[2018–2020] Bilateralni projekt (CEA, Francija) NOBIL se je osredotočal na translacijske raziskave v onkologiji in prispeval k odkrivanju novih bioloških označevalcev in individualiziranih terapevtskih pristopov za premagovanje rezistence na levkemije. Prof. Mlinarič-Raščan je bila vodja projekta.

 

[2018–2020] Projekt Novi izzivi folatne terapije v porodništvu in ginekologiji je uvajal individualizirano obravnavo žensk v času nosečnosti in njenega načrtovanja, s ciljem izboljšanja zdravja matere ter izidov nosečnosti. Prof. Mlinarič-Raščan je bila so-vodja projekta.

 

[2015–2025] Program Farmacevtska kemija: načrtovanje, sinteza in vrednotenje učinkovin že vrsto let spodbuja odkrivanje novih bioaktivnih malih molekul s potencialom za razvoj do zdravilnih učinkovin na pomembnih terapevtskih področjih. Prof. Mlinarič-Raščan je so-vodja programa.

​

[2012–2017] Translacijske farmakogenomske raziskave tiopurinske terapije TRANS TIO je bil sklop projektov, ki se je ukvarjal z iskanjem novih označevalcev za izboljšanje učinkovitosti in varnosti terapije s tiopurini pri pediatričnih ALL bolnikih. Prof. Mlinarič-Raščan je bila vodja ali so-vodja projektov.